Cloudflare - Tudi letošnja prestopna sekunda, ki so jo vrinili 1. januarja ob 1.00 zjutraj po našem času (ure so pokazale 0:59:60), je povzročila nekaj težav računalnikom. Teh je bilo sicer manj kot pred štirimi leti, a se jim kljub vsemu nismo mogli popolnoma izogniti. Računalniki pač še vedno niso prilagojeni na dejstvo, da ima lahko dan včasih tudi 86401 sekundo (ali izjemoma 86399, čeprav se to še ni zgodilo).

Letošnja prestopna sekunda je največ preglavic povzročila CloudFlaru. Ker je bila ob polnoči po univerzalnem koordiniranem času (UTC) zaradi prestopne sekunde ena izmed spremenljivk v RRDNS negativna, kar se sicer ne more in ne sme zgoditi, saj časovna razlika med dvema zaporednima načeloma poizvedbama ne more biti negativna, nekaj poizvedb DNS ni delovalo. Težave so bile omejene, saj so prizadele 0,2 odstotka DNS-poizvedb prek CloudFlara, tako da je bil v enem odstotku primerov odziv na HTTP zahtevek...

Slo-Tech - Če ste slučajno pozabili, je danes najdaljša noč v letu. Ob 2.00 zjutraj po našem času bomo dodali prestopno sekundo. Tedaj bodo digitalne ure pokazale čas 1:59:60, kar je potrebno zaradi uskladitve časa z vrtenjem Zemlje, računalnikom pa povzroča nemalo težav.

Dan je iz zgodovinskih razlogov definiran kot 86.400 sekund, sekunda pa je definirana kot 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma cezija-133 v osnovnem stanju. Skratka, sekunda traja vedno enako ne glede na obnašanje Zemlje. Vrtenje Zemlje okrog lastne osi pa se zelo zlagoma upočasnjuje, zato je dan malenkost daljši kot 86.400 sekund. Ko kumulativna razlika med časom, merjenim...

Slo-Tech - IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) je sporočil, da bomo 30. junija letos po treh letih premora ponovno dodali prestopno sekundo civilnemu času. Prestopne sekunde se po potrebi lahko dodajo 30. junija in 31. decembra, da civilni čas ostane sinhroniziran z vrtenjem Zemlje okrog lastne osi. Brez prestopnih sekund bi sonce najvišjo lego na nebu (zenit) dosegalo čedalje kasneje po lokalnem času.

Sekunda je bila svoj čas definirana kot 1/86400 srednjega sončnega dne. Definicija se je pozneje spremenila na 1/31556925,9747 tropskega leta dne 0. januarja 1970 in naposled na 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma...

CNet - V noči na nedeljo smo ob 2.00 uri zjutraj po našem času obeležili prestopno sekundo, ki se v civilni čas po potrebi konec vsakega polletja vrine, da se zagotovi sovpad Sončevega zenita in poldneva po lokalnem času. Razlika je na prvi pogled minimalna, a bi se je v 100 letih nabralo že za kakšno minuto. Povzroča pa ta prestopna sekunda mnogo težav računalniškim sistemom, ki nanjo niso navajeni. Tudi letos je nekaj sistemov in spletnih strani ob polnoči po greenwiškem času za kratek čas obstalo.

Problem je že v Linuxovem jedru do verzije 2.6.29, ki prestopnih sekund ne razume. Čeprav imamo sedaj že tretjo večjo revizijo jedra (3.0.x), mnogo sistemov še vedno teče na starejših verzijah. Še...

Slo-Tech - Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu...

Google - O prestopnih sekundah smo že nekajkrat pisali, običajno tedaj, ko so se pojavile. Gre za dodatne sekunde, ki se dodajo (ali teoretično tudi odvzamejo) ob koncu junija ali decembra ob polnoči (vsakokrat po času UTC), ker vrtenje Zemlje ni povsem stalno. To se pri nas pokaže tako, da času 0:59.59 sledi izredna sekunda 0:59.60, šele nato pa je ura 1:00.00. V vsakdanjem življenju to težav ne povzroča, računalniki pa se tudi prek protokola NTP sinhronizirajo sami. Povzroča pa to probleme Googlu.

Googlovi inženirji so leta 2005 ugotovili, da za občutljivo infrastrukturo podatkovnih strežnikov prestopne sekunde (ko se de facto ena sekunda ponovi oziroma ura skoči nazaj) niso najbolj zaželene....

BBC - Stari Grki so postavili Evropo za središče sveta in v nekaterih ozirih to še vedno velja. En tak ostanek evropocentrističnega pogleda je ničelni poldnevnik, ki poteka skozi Greenwich v Veliki Britaniji že 125 let. Prav te dni je 125. obletnica Mednarodne meridianske konference, ki je potekala oktobra 1884 v ZDA. Na njej so uzakonili časovni format sveta, kot ga uporabljamo še danes.

Za razliko od ekvatorja, ki ga definira že topologija Zemlje, je ničelni poldnevnik povsem arbitrarno določen. Do 19. stoletja je veliko držav in celo posameznih mest uporabljalo svoje verzije lokalnega časa, ki so poskrbele, da je...

Slashdot - Po treh letih bomo spet našemu merjenju časa dodali prestopno sekundo, da bo naš čas čim bližje sončnemu, so izračunali v IERS. Problem je zelo enostaven. Zemljin dan po stari definiciji sekunde traja 86.400 sekund in kljub temu da od leta 1967 eno sekundo določa 9.192.631.770 period EM-sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, je lepo, da je sonce v zenitu res točno ob dvanajstih (če smo seveda na 15. poldnevniku za srednjeevropski čas). Ker se Zemlja počasi ustavlja, je potrebno univerzalnemu času UTC bolj ali manj periodično dodajati prestopne sekunde, kar se lahko zgodi 30. junija ali 31. decembra. S tem poskrbimo, da je UTC manj kot 0,9 sekunde oddaljen od pravega sončnega časa UT1. Mednarodni atomski čas TAI upočasnjevanja ne upošteva, zato se vsakokrat za sekundo oddalji od UTC. Prihodnje leto bo razlika znašala že 34 sekund.

Od leta 1972, ko dodajamo prestopne sekunde, smo tako skupaj dodali 23 sekund. Zadnjikrat smo to...

Google - Čeravno je običaj, da rojstne dneve obhajamo na bolj ali manj iste dni vsako leto (sožalje vsem rojenim prestopnega dne), je Google tudi v tem primeru izjema. Do leta 2004 smo njegov rojstni dan praznovali 7. septembra, ko je bilo ustanovljeno podjetje Google, Inc. in ko se je beta različica iskalnika prvič pojavila na spletu. Lani se je rojstni dan čudežno prestavil na 27. september, po novem pa na svojih straneh Google svojega rojstnega dne sploh ne navaja, temveč ga nedoločljivo postavlja v september 1998. Kakorkoli že, na rojstni dan nas je spet spomnila torta v Googlovem logu na prvi strani. Vse najboljše, Google!

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...

Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...